Zakaj imam rad glino - Urban Magušar
Navdušuje me že samo dejstvo, da je glina skoraj povsod pod našimi nogami. Po njej hodimo in nikoli je ne bo zmanjkalo. Če ji dodajamo vodo, jo lahko gnetemo, oblikujemo v podobe in posode. Tako kakor nam tudi glini pomeni voda vir življenja, ki jo obudi, da zaživi v novih oblikah. Pri žganju nas v igri ognja »Keramos« zaradi velike vročine ne pusti blizu. Med žganjem ni popravkov in »Oprostite, zmotil sem se. Ali lahko tale ročajček še malo zgladim«. Izdelke spet srečamo šele potem, ko se peč ohladi. In na koncu lahko naša blatna stvaritev postane predmet trajnega občudovanja.
Priročnik je pripomoček mentorjem, ki z invalidi in osebami z motnjami v duševnem razvoju delajo z glino. Poleg osebnih izkušenj avtorjev vsebuje osnove tehnologije oblikovanja gline, znanj z likovnega področja in lončarske zgodovine. V njem so tudi koristne informacije v zvezi z organizacijo delavnice, načrtovanjem procesov oblikovanja in poučevanja.
»S poučevanjem oblikovanja keramike se ukvarjam že 25 let. Najbogatejše izkušnje sem si nabral ravno pri delu z ljudmi s posebnimi potrebami. Usposabljanje vedno poteka na več ravneh. Osnovno znanje je poznana abeceda: poznavanje glin, ročno oblikovanje, dekoracija ... Po navadi so udeleženci pripravljeni na to, da se bodo učili konkretnih veščin in postopkov. V začetku jim niti ne pomagam dosti, ne dajem natančnih navodil in jih puščam, da si sami izbirajo teme in način dela. Ko ugotovijo, da niso deležni formalnega podajanja znanja, da so pravzaprav pri svojem delu svobodni, se začnejo intenzivneje posvečati svojemu izdelku. Prav vsak ima ustvarjalni potencial, in ko se ga zave, začne pri delu uživati. Sprosti se in postopoma postaja do svojega dela tudi bolj kritičen. Kmalu ugotovi, da ne zna več naprej, in takrat potrebuje pomoč. V tem trenutku potrebuje usposobljenega mentorja, ki mu bo z vsem strokovnim znanjem in izkušnjami pomagal. Pomembno je, da udeleženec razume razlago ali prikaz, da se mu predstavi več možnih rešitev in da se mu svetuje tak postopek, ki ga bo zmogel.«